vrhunske vodne postelje, dobre vodne postelje, cenik vodnih postelj, prodaja vodnih postelj,
vrhunska vodna postelja, dobra vodna postelja, ugodna vodna postelja, vodna postelja
Vodne postelje uporablja 10.000 Slovencev. Vodna postelja zagotavlja zdravo spanje. Privoščite si vodno posteljo tudi vi.
Vodna postelja - Osnovne informacije Mnenja o vodnih posteljah. Zdravniki in zadovoljni uporabniki svetujejo vodne postelje.Članki na temo vodna postelja Informacije pred nakupom vodne postelje Odgovori na vaša vprašanja na temo vodna postelja Zanimivosti s področja vodnih postelj Gradivo za novinarje. Dovoljena objavja v slovenskih medijih.
 

 

SPANJE IN SANJE

Skočite vsako jutro iz postelje rosno sveži in polni energije? Vas ponoči tlačijo more in mučijo skrbi, morda celo depresije? Se pogosto zbujate in se naslednje jutro počutite kot povoženi? Zvečer si zaželimo lahko noč, s tem pa pravzaprav mislimo sproščujoče, nemoteno spanje.

Zakaj pravzaprav spimo?
Vprašanje se nam zdi absurdno, znanstveniki pa si ga pogosto postavljajo. Zelo čudno je, da nanj še vedno niso našli jasnega odgovora. Nasprotno, na nedavnem kongresu v Firencah in Bostonu so se zaradi tega celo sprli.
Prevladuje mnenje, da si v spanju naberemo novih moči. Spanje je tudi ugoden čas za izločanje določenih hormonov, npr. rasnega hormona. Imunski sistem se obnovi, sklepi se popravijo in obnovijo. Možgani se lahko na novo organizirajo, sistemi za zaznavanje se ponovno uredijo.
Spanje potrebujemo, še posebno spanje s sanjami, da spomin držimo na zadnji stopnji.
S pomočjo laboratorijskih poskusov so te trditve v zadnjih nekaj letih deloma potrdili, nekatere pa so postavili pod vprašaj.
Vse skupaj se zdi precej zmedeno. Nekateri ekstremisti med znanstveniki celo zatrjujejo: "Totalni nesmisel." Mnogi pa razmišljajo podobno kot Britanec James Home: "Po 50 letih raziskav lahko o funkciji spanja z gotovostjo povemo le, da je posledica utrujenosti, in da njegovo pomanjkanje le-to tudi povzroča."

Po številnih poskusih v spalnem laboratoriju, je jasen le normalni potek spanja - spalna arhitektura
S pomočjo možganskih krivulj (EEG) in drugih podatkov, npr. gibanja oči in mišične napetosti, so ugotovili zaporedja faz, ki si pri vseh zdravih ljudeh sledijo v spanju.
Kmalu potem, ko človek zaspi (približno 20-30 minut), se pogrezne v stadij najglobljega spanja, v globoko spanje. Na EEG-ju se poveča število ekstremno počasnih možganskih valov. Ti t.i. delta valovi se začenjajo na temenu in se počasi pogrezajo navzdol, dokler ne zajamejo celih možganov. V tej fazi je spečega skoraj nemogoče prebuditi. Približno 90 minut kasneje se speči "prebudi" iz globokega spanja. Začne se faza REM-spanja. Kratica "REM" izhaja iz angleščine in pomeni "rapid eye movement" (hitro premikanje oči). V tej fazi sanjamo še posebej živo. Sanjamo tudi med fazami globokega spanja, vendar manj živo. Pa še to: sanjamo vsi, pa čeprav se naslednje jutro sanj ne spomnimo.

Med REM-fazo so možgani enako aktivni kot v budnem stanju. Na EEG-ju so vidni hitri, kratki valovi. Ko se med prvima dvema spalnima cikloma - misleč je čas med obema REM-fazama, približno 90 minut - pogreznemo v globoko spanje, nastopi nato še tretja faza. Globoko spanje je proti koncu noči vedno bolj plitko in krajše, REM-faze pa so vedno daljše.

Sanjski svet in njegova arhitektura
Menjavanje 90-minutnih spalnih ciklov se nadaljuje tudi čez dan. Vsakokrat seveda ne zaspimo. Pa vendarle: celih 90 minut, ki jih uravnava naša notranja hormonalna ura, se počutimo utrujeni in sanjarimo. Mnogokrat nam prija malce zadremati. T.i. "spalno okno" je čas, v katerem zvečer dobro zaspimo. Če pa večerno spalno okno zamudimo, zaspimo težje.

Znanstveniki so šele v zadnjih nekaj letih z zanimanjem začeli proučevati spanje.
Ruski fiziolog Iwan Petrowitsch Pawlow je zatrjeval, da so možganske celice med spanjem izključene. Ko so leta 1928 v predelih možganskih tokov dokazali signale živčnih celic, so to trditev opustili. Pravi bum na področju raziskovanja spanja in sanj se je začel na začetku 50-ih let, ko je Eugene Aserinsky, znanstvenik iz Chicaga, dokazal fazo REM-spanja. Eno izmed najbolj spektakularnih spoznanj je bilo odkritje, kateri živčni prenosniki prenašajo signale med živčnimi celicami oz. regulirajo spanje kot metronom.
Ameriški raziskovalec spanja in sanj Allan Hobson je nekega dne s prijatelji iz Kanade opazoval čudne signale iz ene same celice možganskega debla. Prišel je do zaključka, da se v možganih skriva mehanizem živčnih prenašalcev, t.i. kolinerge in aminerge snovi, ki uravnavajo stadije REM- in globokega spanja. Ta mehanizem deluje kot ura, katere nihalo med spanjem počasi tiktaka v naši glavi: kolinergni nevroni (Acetylcholin) = REM-spanje se začne. Aminergni nevroni (Serotonin in Norepinephrin) = REM-spanje je prekinjeno. Na kratko to pomeni: REM on - REM off, REM on REM off (REM vključi - REM izključi).
Drugo pomembno odkritje raziskovanja spanja so substance, ki nas delajo zaspane. V 3000 litrih človeškega urina so znanstveniki našli celih sedem milijonink grama t.i. faktorja S. Ko so malce te substance vbrizgali poskusnim zajcem, se je pri živalih znatno povečalo število faz globokega spanja. Faktor S je beljakovina, ki nastaja v možganih. Potem, ko je znanstvenikom to snov uspelo izdelati tudi umetno, so lahko male živali že v minuti globoko uspavali.

Faktor S ima tudi druge funkcije: stimulira imunski sistem in nastajanje interlevkina I, ki je najpomembnejše orožje našega imunskega sistema.
Če interlevkin v telesu nastaja v prekomernih količinah, npr. pri infekciji, povzroči zaspanost in povišano temperaturo. Interlevkin in faktor S imata torej sposobnost vplivati na naše spanje. Toda znanstveniki še vedno ne vedo, na kakšen način se to dogaja. Raziskovalci v Kaliforniji pa so iz živčne tekočine mačk pridobili še eno spalno substanco, ki je te živali ovirala pri spanju. Gre za molekulo maščobne kisline, z imenom, ki se ga ne da izgovoriti: cis-9,10-octa-decenoamid. Podgane, ki so jim vbrizgali to substanco, so na mestu zaspale. Znanstveniki menijo, da so na sledi skupini t.i. efekt-molekul. Po najnovejših podatkih iz Harvardske medicinske šole so nevrologi v možganih podgan našli beljakovino, ki se med spanjem še kopiči.

Ima telo svoja lastna uspavalna sredstva?
Znanstveniki so na tem, da odkrijejo substance, ki nas uspavajo po naravni poti - telesu lastna uspavalna sredstva.
Hormon melatonin je snov, ki slovi po tem, da nas popelje v nemoten sen. Toda melatonin povzroča zaspanost s tem, da na novo naravna našo notranjo uro. Nikakor pa melatonin ni "spalno stikalo", ki zagotavlja uspeh. Aktivnost naših živčnih celic se nikoli ne konča, ne glede na to, ali spimo, ali pa smo budni. V spanju je ta aktivnost drugačna. Med REM-fazo, v kateri so sanje najbolj žive, se živci zelo aktivni in navidezno vlada pravi kaos. Pospeši se pritok krvi v možgane. Kri po potrebi deluje kot hladilna tekočina, skrbi za uravnavanje temperature. Previsoka temperatura bi bila za možgane lahko nevarna.
Med fazo hitrega premikanja oči se telesna temperatura rahlo poviša. Potimo se manj, kar lahko povzroči podhladitve. Izgine občutek za drgetanje. Zdi se, da termostat naših možganov, hipotalamus, med REM-spanjem izgubi občutljivost za toploto. Poleg povečanega dotoka krvi v možgane, se med REM-spanjem močno prekrvavijo tudi spolni organi. Pri moških pride do erekcije, pri ženskah do zožitve maternice in povečanega izločanja tekočine v nožnico. Največkrat opažena posebnost REM-spanja poleg sanj in aktivnosti možganov je nezmožnost spečega, da bi premaknil tudi najmanjši prst. Kar izgleda kot popolna sprostitev, je neke vrste ohromitev mišic. Center za gibanje v možganih je začasno paraliziran, kljub nenavadno visoki aktivnosti živčnih celic. Zato REM-spanje imenujemo tudi paradoksno spanje. EEG jasno prikazuje budno spanje, medtem ko telo ostaja nepokretno. Mišična ohromelost izgine proti koncu faze. Položaji telesa med spanjem se zato menjajo na začetku ali na koncu faze.

REM-spanje ima še nešteto drugih funkcij
Najpomembnejše so:
· Pri fetusu in dojenčku omogoča in pospešuje zorenje možganov. Ohromelost gibanja se v tem zgodnjem stadiju še ne pojavlja.
· REM-spanje duši nagon in vzburjenje in zmanjšuje napetosti.
· Francoski znanstvenik Michel Jouvet je na podlagi raziskovanj prišel do zaključka, da se v tej fazi gensko določene kode obnašanja vedno znova obnavljajo.
· Za ljudi se zdi pomembno, da vsako noč "pregledajo" material, ki genetsko določa način vedenja, zato, da ostaja vedno pripravljen. Prastar program ne sme zarjaveti.
· To velja tudi za mlad spomin. REM-spanje pri shranjevanju najpomembnejših dnevnih dogodkov igra odločilno vlogo. To se verjetno dogaja takole: nova izkušnja se shrani kot povečanje "sinaptične sile" (sinapsa = mesto prenosa informacije med dvema živčnima celicama) - in sicer v vseh tistih povezavah, ki sodelujejo pri sprejemanju informacij. Ko se sinaptična sila poveča, pomeni, da bomo v prihodnje za isto informacijo porabili manj impulzov za stimulacijo nevronov.
· Da si informacijo zapomnimo za dalj časa, je potrebno, da se posebna električna aktivacija v nevronu "spremeni" v beljakovinsko strukturo. Na ta način se okrepi mreža nevronov. To si lahko predstavljamo kot shranjevanje informacij v banki podatkov. Ali enostavneje: učimo se tudi v sanjah.
· V REM-spanju se Input in Output možganov blokirata. Nobena informacija ne more priti noter in nobena ne more ven. Zato avtomatična aktivacija možganov prečeše milimeter za milimetrom. Fascinantna predstava: zdi se, da naše sanje vsako noč prelistajo naše spomine.
· Tudi pozabljanje je del REM-spanja. Odvija se neke vrste "čiščenje" sistema odvečnih informacij. Velika uganka za znanstvenike je vprašanje, kaj pravzaprav globoko spanje povzroča. Jasno je, da se sklepi obnavljajo, ko je tvorba beljakovin večja kot njihova razgradnja. In ravno to se dogaja med globokim spanjem.

Hormoni med spanjem uravnavajo pomembne telesne funkcije. NPR. rasni hormon STH, ki je pomemben za regeneracijo in počitek, nastaja izključno v fazi globokega spanja. Speči na vodnih posteljah imajo daljše faze globokega spanja in zato proizvajajo več hormonov.

Vpliv globokega spanja na naš imunski sistem je jasen:
V eksperimentih, v katerih je glavno vlogo igralo pomanjkanje spanja, se je izkazalo, da so bile poskusne osebe dva dni po dolgem bedenju še posebno občutljive na okužbe. Pomanjkanje globokega spanja oslabi imunski sistem To lahko dokažemo tudi na depresivnih ljudeh. Depresivni pacienti imajo moteno spanje, stadiji globokega spanja so pri njih krajši in ne tako globoki.
Obstaja cela vrsta živali, ki sploh ne spijo, ampak samo počivajo, npr. metulji, muhe, rakovice in jastogi, ribe in dvoživke. Pri ljudeh imajo največ od spanja možgani. Ameriški raziskovalec Hobson: "Po 5-10 dneh brez spanja možgani uidejo izpod kontrole. Blaznost se razširi. Človek, ki je duševno zdrav, vidi in sliši stvari, ki jih sploh ni, pa čeprav je telesno nepoškodovan. Jasno je torej, da potrebujemo spalni minimum, ki se od vsakega posameznika razlikuje. Znanstveniki govorijo o obveznem spanju (Kernschlaf) in o dodatnem spanju (Wahlschlaf). "Kernschlaf" pri ljudeh traja 4-5- ur in je pretežno globoko spanje. Kdor nekaj noči ne spi, skuša nadoknadti predvsem globoko spanje in le malo REM-spanja, skupaj le 25-30% izgubljenega spanja. "Wahlschlaf" je ponavadi jutranje REM-spanje.
Vedno znova je govora o ljudeh, ki potrebujejo ekstremno malo spanja. Paradni primer je Leonardo sa Vinci. Potreboval je le 1,5 ure spanja dnevno, porazdeljenega na 15 minut vsake 4 ure. V svojih 67 letih bi na ta način lahko pridobil dodatnih 20 ustvarjalnih let, tako rekoč spanju iztrganega časa. Poskusi italijanskega raziskovalca spanja Claudia Stampia so pokazali, da nekateri ljudje dejansko potrebujejo zelo malo spanja, če ga le spretno porazdelijo prek celega dne. Primer: italijanski igralec Giancarlo Sbragia je želel slediti Leonardu in je spal le 1,5 ure na dan. Njegovo zdravstveno stanje je po šestih mesecih bilo odlično, a psihično malo manj zadovoljivo. Ne samo, da se je ponoči počutil osamljenega - vsi drugi v hiši, njegova družina so spali - izgubljal je ideje. Dodatni čas, ki ga je hotel porabiti za kreativno ustvarjanje, je bil vse drugo kot produktiven. Njegove besede so razlagale: "Manjkajo mi sanje za inspiracijo." Sbragia se je kasneje vrnil k normalnemu nočnemu počitku.

Statistike so pokazale, da ljudje, ki spijo ekstremno veliko oz. ekstremno malo, ne živijo tako zdravo, kot tisti, ki spijo normalno.
Tako preveč kot tudi premalo spanja ni dobro za imunski sistem. Pri obeh skupinah je riziko zgodnje smrti večji. Pogosto si želimo spati kot polh. Toda zmotno je mnenje, da bo dolgo spanje pregnalo utrujenost. Kajti zimsko spanje je popolnoma nekaj drugega kot spanje samo. Mnogo živali zapade v zimski spanec v ritmu 7-10 dni. Pri tem zmanjšajo procese presnove in telesno temperaturo na 0oC. Potem se za trenutek prebudijo, da se -zelo čudno - dodobra naspijo, dokler se zopet ne pogreznejo v zimski spanec. Pri pravem spanju porabijo vso zimsko zalogo maščobe. To je dokaz, da v spanju trošimo energijo. Ljudje med REM-fazo potrošijo skoraj toliko energije kot v budnem stanju.
Mnoge izmed nas ponoči preganjajo strahovi in olajšano šele ob prvih sončnih žarkih opazimo, da nimajo ničesar opraviti z realnostjo. Prihajajo od daleč, ne samo iz otroštva. Prihajajo iz daljne zgodovine človeštva. Pred 100 tisoč leti je bilo obvezno v temi občutiti strah. Če se je kateri od naših prednikov odpovedal ognju, ki je bil izvor svetlobe in toplote, ni bil samo v nevarnosti, da zaide, ogroženo je bilo tudi njegovo življenje. V temi so namreč prežale zveri, morilski sovražniki. Tako je bilo spanje razdeljeno na globoko spanje in stadije, v katerih so prvi ljudje le dremali oz. se na kratko zbujali, da so okolico varovali pred nevarnostjo.
Še danes včasih spimo tako plitko, da nas že najmanjši ropot prebudi. Toda ne vemo, kako naj to nadležno sposobnost koristno uporabimo. Še toliko bolj, ker prebujanje spremljajo strahovi, ki so bili za naše prednike realni in so jim reševali življenja.

 
Zanimivo

Sex na vodni postelji

 

Še več o vodnih posteljeh

 

Zanimive povezave

 

 
 
 
Zanimive povezave:
vodne postelje Lectus , www.vodne-postelje.si , cenik vodnih postelj , spalnice v Sloveniji , pohistveni saloni , bolecine v krizu , www.najdi.si , www.google.com , www.wasserbetten.at , www.aqua.ch , www.google.com , www.vzglavniki.si

     
Vaše pripombe in komentareje nam lahko sporočite tukaj.
(C) Copyright 2003, www.vodne-postelje.com, Vse pravice pridržane
0000
Vodne postelje uporablja 10.000 Slovencev. Vodna postelja zagotavlja zdravo spanje. Privoščite si vodno posteljo tudi vi.